Objavljen razpis za veleposlanike, a nekatera mesta na seznamu manjkajo

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so danes objavili interni razpis za mesta, na katerih se sedanjim veleposlanikom in generalnim konzulom mandat izteče poleti prihodnje leto.

Na seznamu je kar 13 veleposlaniških mest: v Abu Dabiju, Atenah, Bratislavi, Bruslju, Canberri, Haagu, Kairu, Kopenhagnu, Rimu, Sofiji, Seulu, Zagrebu in Rabatu. V Maroku naj bi Slovenija prihodnje leto prvič dobila veleposlanika.

Prav tako je razpisano mesto stalnega predstavnika pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, iščejo pa še nova generalna konzula v Trstu in Münchnu, konzula v Šanghaju in vodjo urada v Ramali.

Razpis za konzula v Šanghaju in za vodjo urada v Ramali je bil sicer – kot smo poročali – objavljen že lani jeseni, a očitno za ti dve mesti v diplomatskih krogih ni bilo večjega zanimanja.

Kaj pa Berlin in Sarajevo?

Na tokratnem razpisu za vodje diplomatskih in konzularnih predstavništev naši sogovorniki iz MZEZ pogrešajo veleposlaniško mesto v Berlinu. Sedanji veleposlanici Ani Polak Petrič namreč štiriletni mandat v Nemčiji poteče septembra prihodnje leto (pred tem je bila še dve leti veleposlanica na Japonskem).

Prav tako na seznamu ni veleposlaništva v Sarajevu. Na zunanjem ministrstvu sicer mesta vodje diplomatskega predstavništva ne razpišejo, če aktualnemu veleposlaniku podaljšajo mandat ali če je položaj "rezerviran" za kandidata iz politične kvote.

Kot smo poročali na N1, Sarajeva že lani ni bilo med razpisanimi mesti, čeprav je sedanji veleposlanik v Bosni in Hercegovini Damijan Sedar mandat nastopil že leta 2021.

Se bo minister preselil v veleposlaniške vode?

Po dogovoru med koalicijskimi partnerji naj bi namreč veleposlaniško mesto v Sarajevu pripadlo Socialnim demokratom, na njem pa naj bi želel kariero nadaljevati minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Da ga to mesto zanima, je nekaterim medijem potrdil že konec lanskega leta.

Po besedah naših virov pa naj bi premier Robert Golob na enem od koalicijskih sestankov odločno poudaril, da se z Jevškovim odhodom v veleposlaniške vode pred koncem mandata vlade nikakor ne strinja. Po volitvah, ki naj bi bile marca prihodnje leto, pa bi se torej utegnila ministru za kohezijo uresničiti želja, da se vrne v Bosno in Hercegovino, kjer je od leta 2012 do leta 2014 sodeloval v projektu Evropske komisije za pomoč BiH na področju usklajevanja kazenskopravne zakonodaje s standardi EU.

Novi veleposlaniki, za katere so zdaj na zunanjem ministrstvu objavili interni razpis, naj bi torej v tujino odšli poleti 2026. Zato je mogoče pričakovati, da bodo v sedanji opoziciji izpostavljali, da bi bilo treba z imenovanji počakati do nastopa nove vlade. Spomnimo, da je takšno zahtevo ob koncu tretje Janševe vlade izpostavljala tudi takratna levosredinska opozicija.

Navajala je, da imenovanje novih vodij diplomatskih predstavništev tik pred volitvami ni higienično. Stranka LMŠ je tudi pozvala takratnega predsednika države Boruta Pahorja, naj ukazov o imenovanju veleposlanikov pred oblikovanjem novega državnega zbora ne podpiše, a je ta ocenil, da bi odlog škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti.